Od blizu 12.4.2024 9:16

Bolonjski sejem: Otroški knjižni svet v malem in prostor za navdihe

piše Ksenija Brišar

Bologna, 12. aprila - Knjižni sejem v Bologni se razprostira v več halah na 20.000 kvadratnih metrih in štirje dnevi so premalo, da bi obiskovalec strnil vtise s tako obsežne prireditve. Sejem je otroški knjižni svet v malem, pospremljen s številnimi manjšimi dogodki za ciljno občinstvo v panogi ali zgolj radovedne mimoidoče, ki iščejo takšne ali drugačne navdihe.

Italija, Bologna. Knjižni sejem otroške in mladinske literature v Bologni. Foto: Ksenija Brišar/STA

Italija, Bologna.
Knjižni sejem otroške in mladinske literature v Bologni.
Foto: Ksenija Brišar/STA

Italija, Bologna. Knjižni sejem otroške in mladinske literature v Bologni. Plakat. Foto: Ksenija Brišar/STA

Italija, Bologna.
Knjižni sejem otroške in mladinske literature v Bologni.
Plakat.
Foto: Ksenija Brišar/STA

Italija, Bologna. Knjižni sejem otroške in mladinske literature v Bologni. Plakati. Foto: Ksenija Brišar/STA

Italija, Bologna.
Knjižni sejem otroške in mladinske literature v Bologni.
Plakati.
Foto: Ksenija Brišar/STA

Ogromno knjig in velika gneča

"Gneča je prevelika," je komentirala Italijanka Stefania, ki sejem obiskuje zadnjih nekaj let. V tem času je opazila, da je bil pred covidom-19 manjši, zdaj pa je postal velik dogodek: več je založnikov, avtorjev, tudi obiskovalcev.

Kot avtorici turističnih vodnikov za otroke se ji sicer sejem zdi nekaj dobrega, ker lahko vidiš celoten trg, založnike z vsemi knjigami in s tem tudi prihodnost založniške industrije. "Vidiš lahko knjige, ki jih ni mogoče najti v knjigarnah ali knjižnicah, poleg tega lahko srečaš svoje kolege," je povedala za STA.

Domačinka iz Bologne Ambra je med ogledovanjem razstave slovenske ilustracije povedala, da je na sejem prišla kot ljubiteljica ilustriranih knjig. Prišla pa je tudi kot lastnica manjše, neodvisne knjigarne v mestu, da bi si ogledala knjige, morda celo našla kakšno, ki bi jo uvrstila v trgovino. "Lahko srečaš veliko avtorjev in ilustratorjev, domišljija z vsega sveta je neverjetna," je ocenila.

Prvič je sejem obiskal prevajalec Daniel iz ZDA, da bi se "potopil v svet otroške književnosti", srečal avtorje, ilustratorje, prevajalce, prisluhnil nekaterim dogodkom. Prišel pa je tudi, ker si želi razširiti svoje prevajalsko delo iz španščine in portugalščine še na italijanščino in francoščino.

Knjige za otroke naj ohranijo upanje v prihodnost

Obiskovalki s Kitajske, ki sta na sejem prišli zaradi prodaje pravic knjig iz in v Azijo, pa sta bili navdušeni nad njegovo živostjo v primerjavi s kakšno drugo tovrstno prireditvijo, kot sta London in Frankfurt, ki sta ju tudi že obiskali. Na srečanju s strankami so ju podučili, da morata pri otroških publikacijah biti posebej pozorni na dobre vsebine. "Namen založništva za otroke je ohraniti upanje v prihodnost," sta spoznali na bolonjskem sejmu.

Na njem se je letos kot častna gostja predstavljala Slovenija, prvi odzivi so bili pozitivni. Celoten nastop je bil rezultat skupnega truda vseh, ki delujejo na tem področju, poleg avtorjev, ilustratorjev in založnikov tudi promotorjev branja in knjig. Ločeno od umetniškega in poslovnega dela je tako program vseboval še predstavitev slovenskih projektov s področja spodbujanja branja v knjižnici Salaborsa.

Nekateri med ilustratorji, ki so bili izbrani za slovenski paviljon tik ob osrednjem sejemskem prizorišču, so se predstavili tudi posebej. Povsem polna je bila delavnica Maje Kastelic, ki je v ilustratorskem kotičku pojasnjevala ustvarjalne postopke. Eno njenih del je bilo na ogled na razstavi, s katero je sejem izpostavljal izvirno oziroma lepo umetnost knjižnih ilustracij za otroke.

Bolonjski sejem tudi kot neke vrste tombola

Nedaleč stran je s stropa visela slikanica Marte Bartolj A smo že tam? V samem središču sejma pa se je s sklopom ilustracij predstavljala Ana Maraž, letošnja slovenska izbranka za mednarodno razstavo. Vsem 79 ilustratorjem iz 31 držav so na sejmu podelili priznanja.

Na tej glavni razstavi so leta 1998 opazili Lilo Prap, ki ji je takrat odprla pot v svet slikanic. "Tudi če si izbran na to razstavo, še ne pomeni, da boš uspel. Imaš pa precej več možnosti kot tisoči ilustratorjev, ki na sejmu polepijo zidove s svojimi slikicami in stojijo pred založbami tudi po nekaj ur. "Je neke vrste tombola, ta Bologna," je komentirala avtorica.

Slovenska ilustratorska umetnost je bila te dni omenjena tudi v italijanski reviji Andersen, v njej je bila denimo predstavljena knjiga Modri Portugalec Petra Svetine z ilustracijami Damijana Stepančiča, ki je svoje podobe razstavil tudi v knjigarni v starem delu mesta.

V času sejma je Lutkovno gledališče Ljubljana uprizarjalo predstavo Zajčkova hišica, nastalo po slikanici Anje Štefan in Hane Stupica. A otroške knjige in ilustracije niso bili edini del slovenske kulture v Bologni v tem trenutku. Ravno v času sejma je, sodeč po plakatih po mestu, nastopila skupina Širom. Prihodnji teden bo koncertirala kultna skupina Laibach, kot jo oglašujejo prav tako na plakatih, ki jih je bilo mogoče opaziti pred samim sejmiščem. Bologna to pomlad, kot kaže, cveti tudi s slovensko kulturo.